Lokalni obraz militarizma je četrto iz serije besedil, skozi katera Pobuda proti militarizmu razdeluje sistem militarizma in predstavlja načine, na katere so lokalne strukture vpete vanj. Nastal je v okviru Transnacionalnih dni akcije proti militarizmu in nacionalizmu, za katere je bil poziv oblikovan poleti 2024 na Balkanskem anarhističnem sejmu knjig v Prištini. Predhodna tri besedila iz serije, Vojna je tu, Vojna se začne tu in Vojna ni zgodba o uspehu, je možno v tiskani ali spletni različici najti preko vozlišč lokalnega antiavtoritarnega gibanja.
Lokalni obraz militarizma
Militarizem je sistem, ki družbene in naravne vire organizira za vojno. Tvorijo ga medsebojno povezane strukture, institucije in prakse. Militarizacija je proces obnavljanja, širitve in krepitve sistema militarizma. Odločilno vlogo v njem imajo država in naddržavne strukture ter ideologija, ki zanj gradi družbeno legitimnost, zamegljuje njegovo strukturo in učinke ter s tem krepi njegovo relativno moč v odnosu do ostalih delov družbe. Resničnih razsežnosti te moči ne razkrivajo zgolj količine proizvedenega orožja in obseg vojnega opustošenja, temveč tudi stalno prilagajanje političnih in drugih institucij v primerih, ko te postanejo potencialna ovira za nemoteno militarizacijo. Tudi ko ta potencialna ovira postanejo demokracija, človekove pravice, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, jih sistem militarizma enostavno obide, zanemari ali suspendira.
Militarizem je bil skozi zgodovino sestavni del številnih modelov družbene organizacije, z navezavo na sistem kapitalizma, ki temelji na načelu suverenosti nacionalnih držav in torej na podrejenosti družbe državi in s tem povezanim monopolom države nad nasiljem, pa je svojo moč v družbi še izdatno okrepil. Kapitalizem in militarizem sta danes dejansko siamska dvojčka, ki imata toliko skupnega, da je nemogoče določiti, kje se začne en in konča drugi. Cilj obeh pa je težnja po uveljavitvi lastne oblasti tako nad družbo kot nad naravo, ne glede na morebitne etične, humanitarne, ekološke ali druge vrednote.
Poleg razvejenega državnega aparata, tovarn orožja in namenskih raziskovalno-izobraževalnih struktur je sestavni del sistema militarizma ideologija in vsi tisti, ki jo ustvarjajo. Ljudje pogosto nočejo vojne, zavračajo orožje in nasilje, v ljudeh vidijo prijateljice, ne pa sovražnikov, ne želijo se boriti za interese peščice zastopnikov kapitala. Da bi kar najbolj uspešno pripravili ljudi, da sprejmejo vrednote in ideje militarizma, skrbijo številne ideološke sheme, denimo nacionalizem, rasizem, seksizem in druge, ki temeljijo na ideji nadvlade enega dela populacije nad drugimi. Preko svojega aktivnega sodelovanja v reprodukciji teh idej so del sistema militarizma lahko tudi pop-kultura, verske organizacije, vzgojno-izobraževalni zavodi, folklorna društva, taborniške zveze in številni drugi deli družbe. Stopnja militariziranosti neke družbe se odslikava v praktično vseh njenih sferah in ne zgolj v vojaškem aparatu.
Militarizem preko svojih struktur izdatno vlaga v proizvodnjo ideološko zaznamovanih dobrin zato, ker je vsej svoji moči navkljub ravno na točki lastne družbene legitimnosti in zagotavljanja resničnega pristanka ljudi dejansko ranljiv. V svojem ideološkem pohodu jemlje iz vsepovsod. Vojne predstavlja kot naravni pojav, kot stvar samoohranitve, kot avanturo, kot dolžnost, kot zabavo, kot iniciacijo v resničen svet. Centri moči sistematično normalizirajo uporabo vojaškega diskuza v javnosti, krepijo maskulino mačo podobo moškega telesa kot herojskega orožja vojne in vojno slikajo kot ultimativni preizkus možatosti. Zaradi specifičnih potreb sodobnega liberalizma, tega lojalnega podpornika militarizacije, v zadnjem času prihaja tudi do vključitve novih identitet v to isto militaristično shemo, ta razširitev pa je predstavljana kot civilizacijski napredek ter emancipacija do sedaj izključenih posameznikov in skupin v družbi. Toda tako kot barvanje bomb v roza barvo, ne dela teh bomb za nič manj smrtonosnih, tudi integracija žensk in LGBTQ+ oseb v vojsko ne dela teh vojakinj nič manj morilskih.
Že bežen razmislek prinese številne primere iz vsakdanjega življenja, skozi katere deluje ideološki aparat militarizma. Država neposredno financira produciranje resničnostnih vojaških šovov, modna industrija ustvarja vojaško zaznamovane modne kreacije, filmska industrija pa je že praktično od samega začetka zvesto orodje militarizacije. Centri družbene moči skušajo na eni strani v kar največ kontekstov vsiliti pozitivne podobe vojske, vojakov, orožja in vojne, na drugi strani pa obilno vlagajo v proizvodnjo občutkov ogroženosti, strahu in ustvarjanje sovražnikov.
Gradnja podpore za militarizem ni samo ideološka, temveč poteka tudi z rekrutacijo ljudi vseh družbenih slojev v svoje vrste. V trenutni družbeni ureditvi vstop v strukture organiziranega nasilja obljublja mobilnost med družbenimi razredi po lestvici navzgor, s tem pa socialno varnost, prestiž, občutek moči in pogosto izdatno mero nedotakljivosti. Številni vodilni zastopniki držav, orožarskih podjetij in mednarodnih organizacij so vsaj del svoje kariere, marsikdo pa kar celotno, preživeli v udobnih službah znotraj struktur militarizma. Popolnoma običajno in normalizirano je tudi prehajanje ljudi med temi strukturami, ko denimo direktor orožarskega podjetja postane obrambni minister ali pa predsednik vlade postane vodja vojaške zveze. Tovrstna prepletenost različnih struktur militarizma zagotavlja, da sistem kot celota deluje kot dobro naoljen stroj, ko je denimo potrebno ljudem vsiliti vojno, oboroževanje, genocid ali vstop v vojaško zvezo.
Čeprav je vojna končni horizont militarizma, lahko slednjega razumemo tudi širše. Policija ima denimo naloge, ki formalno niso neposredno povezane z vojno, a hkrati izdatno sodeluje pri militarizaciji tudi v času, ko uradno vlada mir. Pripomočki, orožje, taktike in strategije policije postajajo v številnih okoliščinah vse bolj podobne vojaškim. V času epidemije Covid-19 je tudi v Sloveniji lokalna policija uskladila svoje postopke s sodobnimi izdatno militariziranimi policijskimi metodami širom Evrope: na političnih zborovanjih je normalizirala uporabo solzivca in ostalih kemičnih orožij, streljanje z gumijastimi naboji, uporabo ogromnih oklepnih vozil za odrivanje ljudi, delovanje brez zakonske podlage in še kaj. Najbolj to militarizacijo občutijo ljudje, ki so odrinjeni na rob družbe, denimo ljudje na poti, brezdomne in ilegalizirane osebe ter številni drugi.
Če povzamemo: militarizem je izjemno razčlenjen sistem, ki z usmerjanjem družbenih virov v strukture organiziranega nasilja, krepi oblast kapitalizma nad družbo. Protimilitarizem pa je gibanje, ki se mu aktivno zoperstavlja in gradi svet, v katerem vojna in strukture, ki jo omogočajo oziroma potrebujejo, nimajo nobenega mesta.
Militarizem kot javno-zasebno partnerstvo
Militarizacija družbe pomeni tudi naraščanje nabora služb oziroma struktur organiziranega nasilja. Poleg tistih najbolj vidnih in prepoznavnih, ki jih neposredno organizirajo države oziroma nadržavne strukture kot so vojska, policija, obveščevalne službe, NATO, Frontex, ipd. je v zadnjih desetletjih v bogatem razcvetu tudi zasebni sektor. Ta 'zasebnost' je zgolj pogojna, saj njihovo preživetje na trgu pogosto in dostikrat ekskluzivno zagotavljajo različne oblike odkritega ali skritega javno-zasebnega partnerstva. Mnoga podjetja iz tega sektorja in njihovi uslužbenci so izdatno in pogosto od samega začetka povezani z državnimi strukturami in javnimi finančnimi viri, zaradi česar jih je bolj kot zasebne pobude smiselno razumeti kot projekte državnih struktur oziroma drugih delov sistema militarizma. V tej shemi so zasebni zgolj profiti, le redko pa so zasebne pobuda, finančni vložki ali posledice. Če tovrstne zasebne dejavnosti potekajo v tajnosti, je to tudi zato, ker se za to zavzame država. Da lahko izvajalci nasilnih operacij uživajo pravno nedotakljivost in druge vrste zaščite, je to zato, ker jo zagotavlja država. Poleg tega slednja pogosto zagotavlja še monopolen položaj na trgu, dober piar in ustrezno usposobljene kadre.
Mednarodno med najbolj razvpite primere javno-zasebnega partnerstva sodijo zasebna vojaška podjetja kot so npr. sedaj že dolgo preimenovani Blackwater1, Executive Outcomes2, v zadnjem času pa je zaradi strani, na kateri se bori, posebej razvpit Wagner Group3. V senci teh velikih zgodb se skrivajo številna druga manjša podjetija, katerih model delovanja je podoben. Prav tako so vpete v militaristične strukture, a delujejo bolj v ozadju oziroma prisegajo na piar drugačne vrste.
Čeprav se t.i. zasebna vojaška podjetja (Private Military Contractors - PMC) navidez razlikujejo od tudi na Balkanu dobro znanih paravojaških enot, so strukturno natančno to. Za paravojaške enote je značilno, da v pravnem smislu niso neposredno pod poveljstvom uradnih vojaških struktur. Tudi kadar jih neposredno vzpostavljajo države, zanje določijo drugačna pravila delovanja kot za svoje uradne vojaške enote in jim hkrati zagotavljajo pravno nedotakljivost tudi v primeru najhujših zločinov. Številne države - Izrael je tu izjema - najhujše zločine v času vojne prepustijo svojim paravojaškim strukturam, odgovornost zanje zavračajo, a slednje v primeru potrebe vseeno po svojih najboljših močeh zaščitijo.
V Sloveniji zaenkrat še nismo zasledili podjetja, ki bi mu bilo možno prepričjivo pripisati status zasebnega vojaškega podjetja. Pri nas sicer delujejo podjetja, ki usposabljajo vojake za vojno, kot je denimo Guardiaris ali sodelujejo s svojimi produkti na vojaških vajah zveze NATO in v vojni v Ukrajini v primeru proizvajalca letalnikov C-Astral. Vseeno lahko zametke razvoja zasebnih vojaških podjetij najdemo v izjemno razbohotenem sistemu zasebnih varnostnih služb, v katerega država že dolgo sistematično vlaga. Zakonodajo na tem področju je denimo prilagodila njihovim profitnim interesom, tudi s tem, da je številnim običajnim družbenim in družabnim dogodkom vsilila obvezno in drago varovanje, dodatno pa počasi, a vztrajno, varnostnike opremlja z novimi pristojnostmi oziroma nalogami. Čeprav naj bi šlo za zasebna podjetja, v očeh države uživajo visoko stopnjo pravne nedotakljivosti. O tem nazorno priča denimo primer nasilne izpraznitve Avtonomne tovarne Rog brez sleherne pravne podlage, ki jo je po navodilih župana Mestne občine Ljubljana leta 2021 izpeljalo več podjetij z Valino in njenimi neonacisti v glavni vlogi, medtem ko je policija to z uporabo izdatne stopnje nasilja 'varovala'. Znan je primer umor mladega fanta pred diskoteko Global leta 2007, ki ga je zagrešil varnostnik družbe VIP, zanj pa ni bil nikoli kaznovan. Primerov nekaznovanega nasilja pripadnikov zasebnih varnostnih služb pa je še ničkoliko.
Poleg splošnih storitev varovanja premoženja, lastnine, pa se nekatera zasebna varnostna podjetja pečajo tudi z bolj specializiranimi storitvami, ki so sicer v domeni služb državne varnosti in varnostnih aparatov države. Ker gre za občutljivo področje, ki posega v samo bistvo delovanja sodobne države, podatki o teh podjetjih in o njihovem delovanju niso enostavno dostopni ali pa sploh ne. Dve od teh podjetij sta dvojček IBS Varovanje in storitve in IBS Skupina iz Kočevja, ki ju zaradi popolne medsebojne povezanosti lahko obravnavamo tudi kar kot družino IBS, v slednjo pa sodi vsaj še Društvo taktičnih veščin IBS. Ustanovitelja obeh podjetij sta Dalibor Debartoli in Janja Debartoli, prvi pa je tudi zastopnik društva. Vse tri pravne osebe imajo sedež na istem naslovu.
Družina IBS
Podjetje IBS Varovanje in storitve, pri čemer IBS pomeni International Bodyguard Service, je bilo ustanovljeno leta 2003 in se po njihovih lastnih besedah sodeč ukvarja predvsem z osebnim varovanjem. Med svojimi referencami na svoji spletni strani4 navaja varovanje nosilcev javnih funkcij, med drugim predsednika vlade Republike Slovenije, ministra za notranje zadeve, ministrice za zdravje in številna mednarodna srečanja predstavnikov držav, ki so potekala v Sloveniji. Svoje prve tovrstne posle je podjetje sklenilo že praktično takoj po svoji ustanovitvi, torej v obdobju med leti 2004 in 2008. Med svoje reference uvršča plodno sodelovanje z Izraelom, varovali so denimo ženske športne reprezentance Izraela, leta 2009 so varovali aktivnosti v okviru proslave 61. obletnice ustanovitve države Izrael, tako da se lahko pohvali z večkratnim priporočilom izraelskega veleposlaništva na Dunaju. Ob teh referencah ne preseneča dejstvo, da podjetju IBS Varovanje in storitve ministrstvo za obrambo redno obnavlja odločbo za rokovanje s tajnimi informacijami, sedežu podjetja pa podeljuje status prostora posebnega pomena.
IBS Varovanje in storitve se je pomenljivo hitro vzpelo v krog najbolj zaupanja vrednih partnerjev države, kmalu pa so vodilne osebe svoje dejavnosti razširile. Leta 2008 je Dalibor Bebartoli ustanovil sestrsko podjetje IBS Skupina. V okolici Kočevja je vzpostavilo center Lynx Pro, v okviru katerega na 3,5ha velikem zemljišču izvaja vojaška usposabljanja »za vsakogar, tako za tiste, ki se še niso srečali s taktičnimi veščinami, kot tudi za pripadnike elitnih vojaških enot, policije, pravosodja in za ostale profesionalce«5. Med veliko različnimi vrstami usposabljanja, ki jih IBS Skupina oglašuje na svoji spletni strani so streljanje z ostrostrelsko puško, bojevanje na kratki razdalji, taktično streljanje in vojaška taktika. Sodeč po promocijskih materialih IBS Varovanje svoje potencialne rekrute išče tudi med udeleženci usposabljanj v Lynx PRO centru. IBS Skupina trdi, da največ posla oziroma nalog opravijo v tujini. Omenjajo tudi, da imajo bogate izkušnje s sodelovanjem s specialnimi enotami več 'afriških držav', pri čemer naj bi šlo zgolj za različne oblike usposabljanj.
Ustanovitelj obeh podjetij Dalibor Debartoli in direktor IBS Varovanje in storitve je nekdanji uslužbenec policije. Na spletni strani podjetja je zapisano, da je od leta 1993, ko se je zaposlil v policiji, deloval v naslednjih enotah: "Zaščitna policijska enota (1993 -1995), Policijska postaja Kočevje (1996-1998), v Upravi kriminalistične policije GPU – Sektor za posebne naloge (1998-2001), v Sektorju kriminalistične policije na PU Ljubljana, skupina za prepovedane droge (2002-2004), na Policijski postaji Ribnica je služboval kot pomočnik komandirja, zadolžen za javni red in mir ter področje kriminalitete in nenazadnje od leta 2005 do konca leta 2007 v Uradu za varnost in zaščito." Dodatno pa je "služboval tudi kot Podvodni diverzant v Odredu za hitre intervencije v takratni 1. specialni brigadi Moris (1995-1996). (...) V okviru dela v policiji je pridobil varnostni certifikat oziroma dostop do tajnih podatkov stopnje 'Tajno', Secret EU z veljavnostjo do 2012. Ob pridobivanju varnostnega certifikata za potrebe opravljanja del v podjetju, ki ga vodi, mu je Ministrstvo za obrambo v letu 2009 dostop do TAJNO, podaljšalo za dobo petih let." Sredi vsega tega angažmaja pa je - še vedno sodeč po omenjeni spletni strani - "1. novembra 2007 je prevzel naloge direktorja v družbi IBS Varovanje (International Bodyguard service)". Dalibor Debartoli je trenutno tudi član občinskega sveta občine Kočevje, v katerega je bil izvoljen na listi aktualnega župana in hkrati najbolj svežega novega obraza slovenske levo-liberalne elite Vladimirja Prebiliča.
Tudi nekateri ostali 'člani ekipe' centra Lynx Pro se vsaj na spletni strani ponašajo z vojaškimi in policijskimi karierami: veterani vojne v Sloveniji 1991, nekdanji pripadniki specialnih enot vojske in policije, pripadniki enot za boj proti terorizmu, sodelavci obveščevalnih služb, člani okupacijskih sil zveze NATO v Afganistanu itn. Med temi imeni nekoliko izstopa Črt Slavec, ki v centru deluje kot inštruktor taktične fizične priprave. Kar ga dela za zanimivega, niso njegovi domnevni bojni uspehi, temveč njegova kariera javne osebnosti. Njegovo ime je pogosto prisotno v lokalnem rumenem tisku, predvsem v kontekstu njegovega domnevnega dejtanja z manekenkami. V tem tisku mu pripisujejo tudi atraktivni videz ter ga predstavljajo kot neke vrste akcijskega heroja domače izdelave, saj ga z občudovanjem spremljajo v akcijah reševanja iz poplav in v podobnih situacijah.
Poleg dejavnosti, kadrov in obdobja, v katerem je podjetje začelo z delovanjem in se razvilo, je pomenljiva tudi lokacija, na kateri deluje center Lynx PRO. Na Kočevskem, sredi območja, ki ga že desetletja zaznamuje močna prisotnost vseh vrst vojaških, policijskih in obveščevalnih struktur kot so denimo skladišča orožja, vadbišča, tajni bunkerji, strelišča in drugo, je zasebnemu podjetju uspelo od občine Kočevje kupiti zemljišče in ga nameniti za formalno zasebno vojaško vadbišče.
IBS Skupina se ponaša s certifikati podjetij Simunition in GD-OTS (General Dynamics Ordnance and Tactical Systems), ki se nanašajo na uporabo streliva, opreme in sistemov urjenj. Ta certifikata omogočata podjetju članstvo v krogu izbranih podjetij, ki lahko za bojno delovanje urijo posameznike, ki so del oboroženih struktur držav članic zveze NATO. Simunition in GD-OTS sicer proizvajata orožje in z njim trgujeta ter sta tesno povezani z vojsko Združenih držav Amerike. GD-OTS, ki sodi med 5 največjih preprodajalcev orožja na svetu, denimo uporablja slogan “vojski ZDA in njenim zaveznikom dajemo moč", trenutno pa ga vodi nekdanja sodelavka obveščevalne agencije CIA.
Družina IBS ni dobro zapisana zgolj v vrhovih slovenske države, pri državi Izrael, pri zvezi NATO in orožarskih podjetjih, ki delajo za vojsko ZDA. Vpenja se tudi v lokalno okolje, pri čemer ji je zagotovo v pomoč okoliščina, da je njen direktor politični zaveznik aktualnega župana in velikega upa dobro znane politike novih obrazov. Aktivno vstopa tudi v šolske prostore, kjer vojaški trening predstavlja kot avanturo in zabavo. Ravnatelj osnovne šole zbora odposlancev Kočevja Peter Pirc je tako v svoji okrožnici 31. maja 2023 neposredno spodbujal starše k vpisu njihovih otrok na tečaj preživetja v naravi v organizaciji IBS Skupine: "Tudi v podjetju IBS Skupina d.o.o. – Lynx Proadventure so ustvarili zanimiv produkt za počitnice – tečaj preživetja v naravi. Tečaj ponuja različne aktivnosti za otroke stare od 9 do 15 let."6
Družina IBS danes za polni delovni čas zaposluje več kot 80 ljudi. Ima izvrstne povezave z varnostnimi strukturami slovenske države in širše. Uživa močno podporo v lokalnem okolju in nenehno širi svoje dejavnosti, med katere se uvršča tudi promocija vrednot militarizma v družbi. Čeprav zaenkrat ni resnih indicev, da bi IBS Varovanje in storitve ter IBS Skupina neposredno sodelovali v bojnih operacij ah po svetu, sta sestavni del širšega ekosistema, ki te operacije izvaja. Utemeljeno lahko špekuliramo, da družina podjetij IBS deluje tudi kot rekrutacijski center za ljudi, ki jih zanima kariera na področju zasebnih vojaških podjetij. Vse to ob polni podpori slovenske države. Brez pretirane domišljije je mogoče v družini IBS prepoznati lokalne zametke sektorja zasebnih vojaških podjetij oziroma vsaj ambicije po njegovi vzpostavitvi.
Praktično nemogoče je družino IBS razumeti kot skupino običajnih podjetij, ki delujejo na prostem trgu zasebnega varovanja. Precej bolj utemeljeno jo je razumeti kot projekt slovenske države v sodelovanju z ostalimi lokalnimi in mednarodnimi militarističnimi strukturami. Če pod vse, kar je znanega o družini IBS potegnemo črto, lahko utemeljeno postavimo tezo, da končno odgovornost za njeno delovanje nosi država Slovenija. Dodatno pa svoj del odgovornosti nosijo tudi vsi ostali partnerji oziroma omogočevalci.
Militarizacija se vsiljuje na vse več področij naših življenj. Ne gre zgolj za neznosne novice iz zaenkrat še oddaljenih krajev. Vojska in njene vrednote vdirajo v šole in vrtce, v javne prostore, v naše vasi in mesta. Na cestah vse pogosteje srečujemo lažjo in težjo vojaško mašinerijo. Dobesedno okupirajo znatne količine ozemlja, ga onesnažujejo in jemljejo skupnosti. Temu se je potrebno upreti! Kočevski gozd naj bo namenjen smrekam, praproti, medvedom, lisicam, čebelam, občasnim človeškim sprehajalcem in drugemu v miru živečemu življu. Gozdovi in travniki niso namenjeni militaristični okupaciji.
S to intervencijo se pridružujemo Transnacionalnim dnevom akcije proti militarizmu in nacionalizmu, za katere je bil poziv oblikovan poleti 2024 na Balkanskem anarhističnem sejmu knjig v Prištini. Strukture militarizma in njihove predstavnike je potrebno prepoznavati tudi v našem lokalnem okolju in jih označiti za nesprejemljive in nezaželjene.
NOČEMO NE JAVNE NE ZASEBNE VOJSKE!
OSVOBODIMO KOČEVSKI GOZD VOJAŠKE OKUPACIJE!
OSTROSTRELSTVO NI HOBI!
Pobuda proti militarizmu
oktober 2024