Intervju: vojaška propaganda v šoli
*V zadnjem času opažamo vsepovsod vse več vojne propagande, krepitve pozitivnega odnosa do orožja, vojske, orožarske industrije in vojne. Vodilno vlogo ima država. To se kaže tudi v šolah. Redne ekskurzije v vojašnice, gostovanja vojakov v šolah, oglede vojaških sejmov itn.
Govorili smo z dijakom srednje šole v Celju o tem, kako se to kaže na njegovi šoli.*
1. Za začetek nekaj besed o tvoji šoli.
Moja šola je precej velika, še posebej za okolico. To tudi pomeni da so dijaki iz vse okolice Celja, nekateri pa tudi iz bolj daljnih delov Slovenije. Opažam, da ima moja šola kar močno desno usmerjeno politično agendo. To se kaže na veliko načinov, na primer z nacionalizmom, homofobijo in včasih izražanjem odkritega sovraštva do t.i. "levakov".
2. Kaj zate predstavljajo besede vojna, orožje, militarizem, nacionalizem, domoljubje, nacionalni ponos itn?
Zame je vojna, in ni važno kakšna grozotni primer tega, kar se lahko zgodi in dogaja v sodobnem svetu, kjer eni ljudje vladajo nad drugimi in jih izrabljajo izključno za svoje interese. Orožje je za sodobno finančno in politično elito le orodje in vir dobička, prav tako kot ljudje, ki imajo to orožje v rokah. Militarizacija je način pridobivanja novega "orodja" v stroj vojne in kapitalizma. Kar se tiče nacionalizma, je to samo sistem razdvajanja preprostih ljudi, ki imajo skupne želje, interese in ideje, saj se državna oblast boji velike, solidarne med seboj množice. Domoljubje in nacionalni ponos krepita nacionalizem, saj sta v bistvu ta dva pojma samo nacionalizem v "manj nevarni" in manj skrajni obliki.
3. Kako so vojska oziroma militarizem ter nacionalizem prisotni v šoli? Gre za del rednega programa ali kaj drugega? Kdo so tisti, ki te vsebine vnašajo v šolo? So to ucitelji ali prihaja od zunaj? Je bilo podobno že v osnovni šoli?
Vojska in militarizem so prisotni večinoma po iniciativi slovenske vojske, ampak iskreno mislim, da ima s tem opravke tudi vodstvo šole.
Vojaki prihajajo k nam v šolo in imamo predavanja, običajno okoli uro pa pol ali dve dolga, o vojski ter o tem, kako lepo je biti poklicni vojak, kako lepo je dobivati štipendijo pd vojske, kako lepo je biti "v službi domovine", kot radi govorijo cepci v zelenih uniformah ter kako je lepo iti na misijo nekam na Bližnji vzhod in dobiti več denarja. Te besede podpirajo tudi z različnimi knjigami in obeski ter z brošurami in celo 20 minutnim filmom, katerega je izdelal eden od programov naše šole. Po tem sem totalno prepričan, da je vodstvo šole globoko vpleteno v sodelovanje s Slovensko vojsko in tudi samo državo.
V osnovni šoli ni bilo nič od navedenega, čeprav nacionalizem je bil prisoten že od mlajših razredov. Mogoče, v osnovni šoli je bilo to komaj prisotno, ampak v srednji šoli se je vse spremenilo. Zdaj bom povedal še o tem. V moji šoli se zelo dobro pozna nacionalizem. Učitelji, vsaj večina govorijo o tem, kako moramo biti ponosni na to, da smo Slovenci ter na to da smo, citiram "poseben narod, ki se zasluži veliko več, kot drugi". Prav tako nenehno govorijo o tem, kako nam migranti "uničujejo državo", "kradejo davke" in "zatirajo prave Slovence". Prav tako vedno omenjajo slovensko kulturo in ustvarjajo akcije, ali pa posebne dneve, kjer nam še bolj govorijo kako je slovenska kultura "bolj razvita od drugih".
4. Kakšen je odziv dijakov, ostalih učiteljev? Se jim zdi to problematično, jim je vseeno ali pa se jim to celo zdi super?
Večini dijakov je popolnoma vseeno, še huje pa je, da ogromna večina vse to podpira in z veseljem poslušajo govore vojakov in učiteljev. Nekateri učitelji nam skušajo dopovedati, da vse te stvari niso v redu, vendar jih velika večina samo ignorira.
5. Kakšen odnos imajo vrstniki do vojne, orožja? Vidijo v tem problem ali pa imajo pozitivno mnenje, morda celo vidijo zase kot kariero?
V odnosu do vojne in orožja skoraj nihče ne vidi problemov. Poznam precej veliko dijakov, ki se vidijo v vojski in jo tudi obravnavajo kot potencialno karierno pot. Do orožja imajo absolutno vsi pozitiven odnos, predvsem zato, ker mislijo, da če imaš puško v rokah si avtomatsko "bolj možat".
6. So v tvojem mestu kakšni drugi vidni znaki militarizacije? Denimo podjetja, prireditve itn.
Nekakšnih prav vidnih znakov ni, moram pa omeniti, da so na sejmih v Celju in to ni važno kakih vedno prisotni vojaki, ki razkazujejo orožje in delijo brošure z napisi "postani vojak".
7. Zakaj se ti zdi pomembno govoriti o vojni propagandi in se ji zoperstaviti?
Zdi se mi pomembno govoriti o vojni propagandi zato, ker se morajo ljudje zavedati, kaj dela država z njimi in z njihovimi otroci. Pomembno je nekaj: če se ne upremo militarizaciji in razširjanju vojske, ter propagandi vojske med mladimi, bo v prihodnosti vse še slabše.
8. Imaš predlog o tem, kaj glede tega početi za druge dijake, v drugih šolah, v drugih krajih?
Imam predlog, da se med dijaki širi dejstvo, da propaganda vojske, militarizem in nacionalizem niso normalne stvari in da smo kot družba lahko tudi samoorganizirani, brez diktata oblasti ali drugih institucij. Mogoče bi lahko v različnih krajih imeli nekakšne debate glede teh tem, kjer bi lahko tudi pokazali, da obstaja alternativna rešitev ter da takšen sistem, kot ga imamo danes ni najboljša varianta za navadne ljudi, kot smo mi vsi.
Mislim, da je nastopil čas, da ljudje vržemo nato na obrobje zgodovine, vojake pa nazaj v vojašnice, ter živimo in delamo za dobro ljudstva in ne tuje denarnice.