Dovolj vojnega hujskaštva - dovolj oboroževanja - ustavimo vojne stroje
Narava se v teh dneh prebuja v pomlad, ki budi optimizem in poraja novo življenje. Toda politična, ekonomska in vojaška elita nima posluha za vse tisto, kar naša življenje dela radostna, varna in dostojanstvena. Neutrudno nad svet zgrinja črne oblake in prinaša mrak smrti, ko na vsakem koraku kriči o nujnosti vojne in oboroževanja. Zanjo je vse, kar nasprotuje temu pehanju v vojno, vsaj naivno, če že ne odkrito sovražno. Toda kaj je bolj naivno od ideje, da oboroževanje in vojno hujskaštvo prinašata mir in kaj je bolj sovražno od vzbujanja nacionalizma in sovraštva?
Ne le, da smo dodobra normalizirali vojno stanje v domnevno daljnih deželah kot so Sudan, Etiopija, Kongo, ki jih še kako poganjajo ravno interesi naših domačih elit. Ne le, da že leto in pol z grozo v neposrednem prenosu spremljamo genocid v Gazi in drugod v Palestini, v katerem aktivno sodelujejo elite praktično celotnega t.i. Zahodnega sveta, vključno s Slovenijo. Ne samo, da so v zadnjem desetletju s pehanjem v vojno praktično uničile možnost, da bi v zamisljivi prihodnosti Ukrajina lahko še kdaj zaživela kot vključujoča, raznolika, varna in odprta družba. Sedaj želijo vojno pripeljati še bliže, na naš prag, v naše domove. V ta namen nas zasipajo z vsem, kar vojno dela za možno: z nacionalizmom, z rasizmom, predvsem pa z vojno propagando, ki polni oglasne panoje, medije in socialna omrežja.
Ne mine več dan, da ne bi bili zasuvani s propagandnimi novicami o nujnosti vlaganja v vojsko, v oboroževanje, podpori orožarski industriji ter razvoju novih morilskih tehnologij. Direktorji orožarskih podjetij postajajo zaželjeni medijski sogovorniki, t.i. strokovnjaki za vojaška vprašanja pa absolutne avtoritete glede vprašanj o družbenem razvoju. Čeprav je vladajoča elita zamenjala svoj najbolj priljubljen slogan, njena ihta pri vsiljevanju svoje aktualne agende ostaja enako agresivna in gluha za resnične potrebe velike večine ljudi. Prej je bila strumno postrojena pod zastavo prostega trga, s koncem neoliberalizma kot vodilne politične ideologije, pa se je sedaj trdno oprijela vojne. Pijana od obetov uničenja izza svojih katedrov in govornic vpije drug na drugega in na nas vse: Več orožja! Več vojne! Več terorja! Več sovraštva! Več domoljublja!
Med vsem tem usklajenim navijanju za vojno hujskačem včasih uide resničen razlog za vojno: oboroževanje je dobro za posel! Posel, ki še vedno poteka v pogojih nadaljnega razsuvanja javnega šolstva in zdravstva ter seveda v senci priprav na novo epizodo gospodarske recesije, na nov krog kapitalistične krize. Toda namesto, da bi oblast družbene resurse že sedaj usmerila v zaščito ljudi in družbe pred strahovitimi posledicami kapitalističnega pustošenja, počne ravno nasprotno, saj vse več javnih sredstev preliva v vojno industrijo in velike nepremišljene infrastrukturne projekte, katerih posledica bo še večje spodkopavanje možnosti prihodnosti za veliko večino.
Odkrito vojno hujskaštvo, pri katerem imajo marsikje vodilno vlogo domnevno social-demokratske in liberalne stranke, gre z roko v roki z rastočo močjo političnih strank in gibanj z odkrito fašistično agendo. To ne preseneča, saj so t.i. desni populisti med političnimi silami, ki so pripuščene v glavni tok običajne javne razprave praktično edine, ki se vsaj deklarativno proglašajo kot zagovornice miru. Dejansko velik del podpore, ki jo stranke kot je denimo AfD v Nemčiji izvira iz tega, da se skušajo predstaviti kot zagovornice miru. To ne bi smelo presenečati nikogar, saj ljudje, še posebej razlaščena večina, v veliki večini ne želi vojne in oboroževanja. Toda to ne pomeni, da te stranke, ko se dokopljejo do vzvodov moči, ne postanejo zvest instrument militarizma in drugih kapitalskih interesov, ki gredo z roko v roki z vojno industrijo. Zato je potrebno hkrati s preroki vojne zavrniti tudi vse tiste, ki nasprotovanje vojni vežejo na vrednote sovraštva, rasizma in izključevanja. Zgraditi moramo resnično ljudsko zavračanje vojne, oboroževanja, mobilizacije, to pa je možno tako, da ob jasni zavzeti drži proti vojni in militariznu ne glede na barvo oblasti, hkrati nudimo aktivno podporo vsem, ki od vojne bežijo, naj bodo to begunci ali dezerterji.
Oblast je že dolgo sposobna ponuditi zgolj najbolj temne scenarije prihodnosti, ki vse nas potiska v režim obupa in depresije. Če nas ne bo že sama Zemlja pospravila iz svojega obličja s klimatskimi spremembami, bodo to zanesljivo storile elite. Razen seveda, če jim to preprečimo. Vsaka možnost uspeha v tem boju se začne z zavrnitvijo ideje, da je prihodnost lahko samo katastrofa. Najprej moramo sprejeti, na najbolj intimni, osebni in nato kolektivni ravni, da prihodnost obstaja, da ima življenje smisel in da se je zanj možno boriti. Naj nam bodo ljudje iz Gaze, ki sredi ruševin in v senci nadaljevanja genocida, sejejo semena novega življenja, v opomin in spodbudo. Če lahko oni, potem moramo tudi mi.
Siti smo te katastrofične vizije sveta. Pustite nas živeti!
Ustavimo oboroževanje in vojno hujskaštvo!
Uprimo se elitam, za mir in varnost vseh!
Pobuda proti militarizmu