Zaznamek: Javne institucije uporabljajo morilsko tehnologijo
Sodelovanje razvojnih in raziskovalnih inštitucij ter podjetij z različnih področij z vojsko in za vojaške cilje je stara praksa. Vojna je zagotovo ena bolj gotovih dobičkonosnih panog, ki s svojimi obeti dobrega zaslužka premami mnoge v “rast in razvoj” zaljubljene vodje javnih in zasebnih insitucij. Tega smo se delno dotaknili v nekaterih prejšnjih objavah Initiative against militarism.
Tisti drugi, ki s tehnologijo množičnega pobijanja ne želimo imeti nikakršnega opravka oz. se želimo sistemu, katerega sestavni del ta je, zoperstaviti, pa se v sodobnem svetu vse težje izognemo vsaj posredni podpori omenjenim podjetjem. Naša življenja so vse bolj prepredena in zaznamovana s tehnologijo. Navidez nedolžno orodea, ki nam pomaga najti odgovore na naša vprašanja glede najenostavnejšega kosila, ki ga lahko pripravimo na nek običajen dan, hkrati na podlagi neizmerne količine iz vseh vetrov nagrabljenih podatkov določa svoje naslednje vojne tarče, med njimi tudi številne otroke.
Vojske že leta najemajo zasebna podjetja za izdelavo ti. avtonomnega orožja. Aktualne izraelske vojaške operacije v Gazi in Zahodnem Bregu, v Lebanonu in v Siriji so danes nedvomno vodilni primer uporabe sistemov t.i. umetne inteligence. V praksi to pomeni, da t.i. umetna inteligenca določa, kdo bo živel in kdo umrl. Izraelska vojska uporablja ta sistem za prebiranje obsežnih zbirk obveščevalnih podatkov, prestrežene komunikacije in nadzor, da bi našla sumljiv govor ali vedenje in se naučila gibanja izbranih 'sovražnikov'. Za osnoven vpogled v najsodobnejše orodje terorja glej denimo analizo ‘Lavender’: The AI machine directing Israel’s bombing spree in Gaza na spletni strani +972 Magazine.
Eno od tehnoloških velikanov, ki je izraelski vojski na uslugo je tudi slavni Microsoft. Njegov sistem OpenAI Izrael uporablja za izbiro tarč. Uporabljeni algoritmi dokazano ne izkazujejo nobene posebne težnje po zaščiti človeških življenj. Dobro dokumentirano dejstvo je, da so neposredno vpleteni v številne poboje civilnega prebivalstva. Morda zaradi pomanjkljivih algoritmov, morda zaradi nenatačnih vhodnih podatkov, povsem možno pa je tudi, da je množično pobijanje Palestink in Palestincev v Gaz njihov dejanski namen. Svojo podstran si je Microsoft zaslužil tudi na spletni strani pobude Bojkot, Dezinvesticije, Sankcije (BDS).
V zadnjih mesecih so številni zaposleni v podjetju Microsoft protestirali proti dobavi tehnologije umetne inteligence izraelski vojski. Dve zaposleni sta bili zaradi javnega protesta odpuščeni, ostali delavci pa poročajo o cenzuri in blokadi email sporočil, ki vsebujejo ključne besede, povezanih s Palestino in izraelsko genocidno vojno v Gazi.
Dodatno razsežnost odgovornosti za omogočanje genocida nad palestinskim ljudstvom je Microsoft dodal februarja letos. Zaradi sankcij ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi tega, ker je to uvedlo preiskavo proti izraelskim voditeljem in izdalo nalog za aretacijo, je Microsoft glavnemu tožilcu Karimu Khanu onemogočil dostop do njegove elektronske pošte, v okviru iste kampanje pritiska pa so bili zamrznjeni tudi njegovi bančni računi.
Microsoft torej na eni strani prodaja orožje z umetno inteligenco izraelski vojski in s tem prispeva pomemben del vojaške tehnologije za izvajanje genocida v Gazi, na drugi strani pa aktivno cenzurira in onemogoča komunikacijo tistim redkim mednarodnim strukturam, ki si prizadevajo za ustavitev te morije.
.
Glede na to, da je Microsoft hkrati eden od vodilnih ponudnikov programske opreme in storitev tudi za navadne potrošnike, je na mestu vprašanje ali so njegovi izdelski oziroma storitve res tisti, ki jih želimo uporabljati za našo vsakdanjo komunikacijo in to z zavedanjem, da s tem posredno podpiramo izraelsko vojno v Gazi in genocid? Ne gre pa le za vprašanje posamičnih potrošniških izbir, temveč tudi za vprašanje javnih institucij in njihove rabe tehnologij.
Zakaj javne institucije v Sloveniji, vključno z univerzami, še vedno podpirajo korporativne mogotce, ko pa bi zlahka zgradile svoje neodvisen in varnejše platforme za ponujanje osnovnih komunikacijskih orodji, ki so postali v sodobnem svetu nepogrešljivi. Ali moramo res v zameno za uporabo univerzitetnega emaila podpirati genocid?